V BABNO POLJE BOGU PRED HRBET: Spomladanski potep študijskega krožka Naš kraj včeraj, danes, jutri

7 maja, 2019 · by Marjana Dolšina · in UTŽO

Po celotedenskem deževju se je ravno na dan našega potepanja naredilo sonce. Ker smo se odpravili v Babno polje, smo obdržali bunde. Za vsak slučaj. In res nam niso bile odveč. Saj veste tisto o najhladnejšem kraju v Sloveniji, mar ne?

Pot nas je vodila čez Bloško planoto in Loško polje do Babnega polja. Loško in Babno polje sta geografsko del širšega Notranjskega podolja in imata številne skupne značilnosti, v marsičem pa se med seboj precej tudi razlikujeta. Loško polje je npr. primer izvirno ponoriškega kraškega polja in mu bolj kot pomanjkanje vode ob suši povzročajo težave poplave. Do poplav pride, ko požiralnik Golobina ne zmore več dovolj hitro odvajati vode. Poplavne vode imajo kraški značaj, naraščanje je postopno in sorazmerno počasno. Kljub temu se pojavljajo vse pogosteje tudi izredne poplave.

Babno polje pa je 15 km velika in 2 km dolga, suha in razmeroma plitva, neizrazita kotanja, ki nima značaja zaprte kraške globeli, ampak bolj spominja na razširjeno suho dolino, ki se širi od Prezida do Babnega polje, kjer se razcepi na tri suhe doline. Trbuhovica, ki teče po Prezidskem polju ponikne, še preden doseže Babno polja, zato je dno Babnega polja suho. Trbuhovica odteka podzemno v izvir Obrha na Loškem polju.

Babno polje leži na skrajnem JV delu pokrajine na nadmorski višini okoli 750 m. Njegovo dolomitno dno je na S robu vrtačasto, poraslo predvsem s travo. Zaradi slabih podnebnih razmer se ljudje v glavnem ukvarjajo z gozdarstvom in živinorejo, od poljedelskih pridelkov uspevata le krompir in zelje, glavni vir zaslužka pa so delovna mesta v sosedstvu – Loška dolina in Cerknica. Skozi vso zgodovino kraja je močno prisotno izseljevanje prebivalstva.

V Babnem polju smo si ogledali babnopoljsko cerkev sv. Nikolaja, ki nam jo je prijazno odprla ključarka gospa Magda. Cerkev sv. Nikolaja se prvič omenja leta 1526. Po izročilu je cerkev stala izven vasi na vzpetini pri sedanji cesti (t. i. Zavodi). Čeprav so Turki 1528 vas popolnoma požgali, cerkve niso uničili. Sedanjo cerkev so zgradili leta 1796 in posvetili leta 1798.

Ker je naselje Babno Polje od Starega trga pri Ložu (današnja občina Loška dolina) oddaljeno 14 km so si vaščani že dolgo želeli svojega duhovnika. Tako je občina Novo Babno Polje leta 1806 prosila škofijski ordinariat za lastnega dušnega pastirja. Prošnjo so utemeljili s tem, da je pozimi do župnijske cerkve sv. Nikolaja in nazaj šest do sedem ur hoda, zato je že dosti ljudi umrlo brez poslednjih zakramentov in otrok brez krsta. Prošnja je bila uslišana šele leta 1829, ko je bila ustanovljena samostojna lokalija Babno Polje, dne 14. oktobra 1830 pa je bil Jožef Grahek postavljen za prvega babnopoljskega lokalnega kaplana brez odvisnosti od prejšnje starotrške župnije. Žal je danes predvideno, da bo čez dve leti lokalija Babno polje ukinjena.

Cerkev sv. Nikolaja v Babnem Polju ima že skoraj trideset let tudi centralno ogrevanje, na novo speljano električno napeljavo, obnovljene orgle na cerkvenem koru, obnovljen zvonik. Za to gre največ zasluge prav župniku Janezu Kebetu.

Po ogledu cerkve smo obiskali Natašo Mohorič iz Turjaka, ki že dvajset let živi v novejšem delu Babnega polja in skrbi za Toni bar le nekaj sto metrov pred državno mejo s Hrvaško. Prijetno je bilo poklepetati, se okrepčati s kavo in brusketami.

Naša končna in glavna postaja pa je bila Rihtarjeva domačija v starem delu Babnega polja, v neposredni bližini župnijske cerkve sv. Nikolaja. Domačija se omenja v Franciscejskem katastru leta 1825. Leta 1894 se je na Rihtarjevi domačiji rodil notranjski izseljenski pisatelj Frank Troha Rihtarjev, ki je leta 1913 zapustil domač kraj in si našel delo v Severni Ameriki. Ko se je leta 1928 po obisku domovine vrnil v Severno Ameriko, je iz silnega domotožja začel pisati. Sedaj za domačijo skrbi ga. Alenka Veber, njegova pranečakinja, ki v okviru svojega Zavoda Rihtarjeva domačija nudi ogled in predstavitev domačije in kraja, turistično vodenje po celotni Primorsko-notranjski regiji, Gorskem Kotarju in širom Slovenije ter predavanja s področja kulturne in naravne dediščine.

Alenka nas je prijazno sprejela na svoji domačiji, nas popeljala po starem delu Babnega polja in pokazala skrite vaške kotičke, ki bi naključnemu popotniku po vasi morda ostali nevidni. Večerno sonce je kraju s starimi domačijami dalo še poseben čas.