Najdihojca 2016

Najdihojca 2016

Na začetku sedemnajstega gledališkega festivala Najdihojca je zmanjkalo elektrike. Voditeljici programa Mojca Šilc in Nina Žužek sta bili pred polno dvorano, nad katero se je strnila popolna tema, prisiljeni, da festival odpovesta. Gledalci so v razočaranju sprva obnemeli, potem pa glasno nasprotovali odpovedi festivala, na katerem so se na enem stolu drenjala tudi po dva otroka. Ampak saj veste, da se to rado zgodi na prvi april. Po bučnih vzklikih polne Levstikove dvorane se je Najdihojca začela, otvorili pa so jo osnovnošolci iz Velikih Lašč.

V petek 1. aprila se je tako začel 17. festival otroških gledaliških skupin, kjer se je v polni dvorani Levstikovega doma v Velikih Laščah zvrstilo 10 predstav. Predstave so si ogledali otroci, učitelji in vzgojitelji OŠ Velike Lašče, gostujoče skupine iz Ljubljane, Sodražice, Kočevja, pridružili pa so se jim tudi nekateri starši.

Domača OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče je pripravila dve predstavi, nastopili sta dve skupini iz vrtca Sončni žarek. Iz Ljubljane sta se pripeljali dve skupini OŠ Martina Krpana, ogledali smo si dve predstavi s strani OŠ dr. Ivan Prijatelj Sodražica. Spremljali smo lahko Osnovnošolce iz OŠ ob Rinži, program pa so dopolnile vzgojiteljice, ki so same pripravile in odigrale pevsko pripovedno igro Papirnati čolniček. Vse naštete skupine so povratnice in se na Najdihojco vračajo vsako leto raje. Pridejo z navdušenjem in nestrpni pred nastopom, odidejo z zadovoljstvom nad bučnim aplavzom ter novimi nasveti, ki jih bodo upoštevali pri predstavi naslednje leto. »Vsaka odrska izkušnja otrokom pomaga. Sprva delaš z njimi na prirejenem odru, ko pa doživijo občutek pravega odra in gledališča je to za njih ena velika izkušnja in pravi izziv,« je dejala Mojca Pfeifer, ki je mentorica dveh predstav z OŠ Martina Krpana Ljubljana.

V štiriurnem programu, ki so ga spremljali otroci osnovne šole, vrtca in nekateri njihovi starši smo lahko videli elemente lutkovnega in senčnega gledališča, ples ter glasbo. »S predstavami so pokazal kreativnost v smislu scenografije, kostumov, plesnih in glasbenih točk. Pokazali so, da vse to sestavlja gledališče,« je dejala Lea Cok, ki je kot študentka igre na AGRFT-ju in prostovoljka pomagala pri festivalu. Z Živo Selan, ki je prav tako študentka igre, sta s svojimi mnenji in nasveti nudile mentoricam pomoč za nadaljne delo v svetu teatra.

Festival je v okviru KUD-a Primož Trubar Velike Lašče pod pokroviteljstvom Občine Velike Lašče organiziral Tine Starič s pomočjo osemnajstih prostovoljcev, ki so poskrbeli, da je med festivalom vse delovalo tako na odru kot v zaodrju. Otroci so namreč kot vsako leto svoje želodčke po uspešno odigrani predstavi na velikem odru napolnili s sladkimi krofi. »Občina je po parih letih ugotovila, da je festival neka naložba, tehnika in dvorana nam izvedbo omogočata, imamo gledališko tradicijo od Junteza naprej. Po predstavah skozi leta vidiš kako otroci napredujejo vsako leto. Super je videti, da nekaj zaseješ, in potem se stvari odvijajo naprej,« je kot prvotna organizatorica festivala povedala Metka Starič.

Urša Zalar
Fotografije: Boštjan Podlogar